Ukrepanje glede evropskih standardov poročanja o trajnostnem razvoju (ESRS)

Prvi sklop (Set 1) evropskih standardov trajnostnega poročanja (ESRS) kot okvir za trajnostno poročanje postavlja temelje standardiziranega skupnega jezika za trajnostne zadeve po vsej Evropi.

Prvi sklop ESRS: kaj se lahko podjetja naučijo iz zakonodajnega osnutka EK

V skladu z direktivo o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD) standardi ESRS predpisujejo vsebino in obliko podatkov o trajnostnem razvoju, ki naj bi zadovoljili potrebe uporabnikov po visokokakovostnih, primerljivih in ustreznih informacijah.

Evropska komisija je tik pred sprejetjem Sklopa 1, tj. 12 standardov, ki bodo veljali za vsa podjetja ne glede na sektor, v katerem delujejo. Prva podjetja s področja uporabe CSRD bodo morala ESRS uporabljati od 1. januarja 2024 dalje.

Kateri so glavni izzivi za podjetja?

ESRS standardi pomenijo velik premik, saj podjetjem nalagajo nove zahtevne obveznosti glede razkritij v zvezi z njihovo zavezanostjo k trajnosti, zlasti ker bo treba trajnostne informacije revidirati - najprej z omejenim zagotovilom o skladnosti z ESRS, ki se zahteva na začetku, in kasneje z morebitnim prehodom na razumno zagotovilo. 

V prvem koraku morajo podjetja najprej oceniti, ali spadajo na področje veljavnosti uredbe CSRD in kdaj bodo morala prvič objaviti trajnostne informacije v skladu z ESRS.

Izzivi pri izvajanju ESRS bodo odvisni od tega, ali so za podjetje že veljale zahteve direktive o nefinančnem poročanju (NFRD) in v kateri državi članici ima sedež, saj NFRD državam članicam dopušča precejšnjo prožnost pri prenosu v državno zakonodajo.

V vsakem primeru bo ob prvi uporabi sklopa 1 treba ponovno preučiti oceno pomembnosti in upoštevati celotno vrednostno verigo. Nato bo treba opraviti temeljito analizo zahtev po razkritju (disclosure requirements - DR) po standardih ESRS, da se ugotovi, katere bistvene informacije je treba razkriti in s tem upoštevati bistvene vplive, tveganja in priložnosti, ki jih je podjetje ugotovilo v zvezi s svojimi trajnostnimi zadevami.

Katere so ključne značilnosti ESRS standardov?

V skladu z ESRS se pri trajnostnih informacijah uporablja pristop dvojne pomembnosti za celoten spekter okoljskih informacij, družbenih in upravljavskih (ESG) tem, pri čemer bodo morala podjetja poročati tako o vplivih svojih dejavnosti na ljudi in okolje kot tudi o tem, kako različne trajnostne zadeve vplivajo na njihovo finančno poslovanje.

Čeprav ta prvi osnutek ESRS zajema vse informacije, ki bodo verjetno pomembne ne glede na sektor(je), v katerih podjetja poslujejo, bodo sektorski standardi pozneje dopolnili sektorsko neodvisni standardi. To predstavlja še en pomemben korak, saj je večina tem, povezanih s trajnostnim razvojem, pomembna le ob upoštevanju sektorskega pristopa. Ob tem bo treba po potrebi zagotoviti tudi informacije, specifične za posamezen subjekt (tj. da se s tem zajamejo vsi ugotovljeni pomembni vplivi, tveganja in priložnosti).

Struktura poročanja ESRS je usklajena s priporočili projektne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem (TCFD), in tako pokriva upravljanje, strategijo, upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ter metrike in cilje.

V praksi sklop 1 obsega 12 osnutkov sektorskih standardov, dva medsektorska standarda in deset tematskih standardov, od tega pet o okoljskih zadevah, štiri o socialnih zadevah in enega o upravljanju.

Vsebina teh standardov je skladna z drugo zakonodajo EU, na primer z uredbo o razkritju informacij o trajnostnem financiranju (SFDR) v zvezi s kazalniki "glavnih neželenih učinkov" ali informacijami, ki jih zahtevajo regulativni tehnični standardi, ki jih je pripravil EBA v zvezi z razkritji po sektorjih v okviru tretjega stebra.

Informacije o trajnostnem razvoju bodo morale biti predstavljene v jasno prepoznavnem posebnem razdelku poslovnega poročila. V skladu s CSRD bo moralo biti poročilo o upravljanju človeško in strojno berljivo, pri čemer se bo za označevanje informacij o trajnosti uporabljal evropski enotni elektronski format (ESEF).

Katere so glavne spremembe osnutkov standardov EFRAG, objavljenih novembra 2022

Glavne spremembe, ki jih je EK vnesla v osnutek objavljenega delegiranega akta v začetku junija, so:

  1. Razširitev obsega standardov in trajnostnih informacij, ki so predmet ocene pomembnosti, pri čemer se bo odslej kot obvezen uporabljal le ESRS 2 (Splošna razkritja) (razen njegovega Dodatka B, v katerem so zbrane informacije, ki jih zahteva druga zakonodaja EU in se razširjajo v Sklopu 1);
  2. Povečanje obsega prehodnih določb po ESRS 1 (Splošne zahteve), zlasti s pragom za podjetja ali skupine, ki ne presegajo 750 zaposlenih, ki se zdaj uvaja v ESRS (zlasti možnost, da slednji opustijo (i) vse zahteve za razkritje lastni delovni sili za prvo leto (navedene v ESRS S1) in (ii) vse zahteve za razkritje na področju biotske raznovrstnosti iz ESRS E2-E4 v prvih dveh letih).
  3. Nova prostovoljna podlaga za nekatera razkritja (predvsem v ESRS E4 in ESRS S1);
  4. Dodajanje ciljno usmerjenih sprememb, predvsem za zagotovitev sorazmernosti razkritij. Konkretno so te olajšave namenjene uvedbi "zaščitnih ukrepov", pa tudi večji prožnosti, npr. v zvezi s postopkom presoje pomembnosti za okoljske teme, ki niso podnebne spremembe;
  5. Večja skladnost z evropskim pravnim okvirom;
  6. Večja interoperabilnost z drugimi globalnimi pobudami za določanje standardov;
  7. Uredniške in vsebinske spremembe za izboljšanje jasnosti in enostavnosti uporabe standardov.

Nadaljnji koraki

EK bo najpozneje do konca avgusta 2023 sprejela ESRS Set 1 z delegiranim aktom (kar pomeni, da prenos v nacionalno zakonodajo ni potreben). Temu bo sledilo obdobje pregleda v Evropskem parlamentu in Svetu. Po tem bo sistem ESRS običajno začel veljati januarja 2024 in se bo na ta dan takoj začel uporabljati za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi (trenutno spadajo na področje uporabe direktive NFRD).

ESRS bodo zagotovili trdno podlago za poročanje o trajnostnih informacijah. Medtem morajo podjetja že začeti ukrepati, da se prilagodijo novim zahtevam, in razmisliti o tem, kako bo ta dodatni vpogled postal strateško gonilo njihove trajnostne in poslovne uspešnosti.

Za podrobnejše informacije o tem novem okviru trajnostnega poročanja in njegovem vplivu na podjetja prenesite naš vodnik o ESRS standardih.

Vas zanima več?

Dokument

Guide to the European Sustainability Reporting Standards (ESRS)

Želite izvedeti več?

Aleš Juhart
Aleš Juhart Pooblaščeni revizor - Trajnostne storitve - Ljubljana

Podroben profil

Jan Trost
Jan Trost Sustainability Senior; Marketing Manager - Ljubljana

Podroben profil