Prvi sklop osnutka ESRS: enakovredno obravnavanje trajnostnih in finančnih informacij

ESRS, ki jih predpisuje Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD), Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) pa jih je predložila Evropski komisiji (EC), predpisujejo vsebino in obliko informacij, povezanih s trajnostnim razvojem, katerih namen je zadostiti potrebam uporabnikov po kakovostnih, primerljivih in relevantnih informacijah o trajnostnih vprašanjih.

ESRS, ki informacije o trajnostnem razvoju izenačujejo s finančnimi informacijami, določajo kvalitativne in kvantitativne parametre, ki jih je potrebno razkriti, pri čemer uporabljajo tako retrospektivni kot tudi v prihodnost usmerjeni pristop. Kjer bo smisleno, bodo razkrite informacije morale temeljiti na prepričljivih znanstvenih dokazih.

Kateri so glavni izzivi za podjetja?

ESRS predstavljajo velik premik, saj ustvarjajo nove zahteve glede preglednosti zavezanosti podjetij k trajnostnemu razvoju, obenem pa bo treba poročila o trajnostnem razvoju revidirati. Na začetku se bo zahtevalo omejeno zagotovilo o skladnosti z ESRS, z možnostjo prehoda na razumno zagotovilo.

V prvem koraku morajo podjetja najprej preveriti, ali se CSRD nanaša tudi nanje in kdaj bodo morala prvič objaviti izjave o trajnosti v skladu z ESRS.

Izzivi pri izvajanju ESRS bodo odvisni od tega, ali so za podjetje že veljale zahteve direktive o nefinančnem poročanju (NFRD) in v kateri državi članici ima podjetje sedež, saj je NFRD državam članicam prepuščala veliko prožnosti pri implementaciji v državno zakonodajo. V vsakem primeru bo ob implementaciji prvega sklopa (Set 1) treba ponovno preveriti oceno pomembnosti ob upoštevanju celotne vrednostne verige. Nato bo treba opraviti temeljito analizo zahtev po razkritju in povezanih podatkovnih točk, navedenih v ESRS, da bi tako ugotovili, katere ključne informacije je treba razkriti glede bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih je podjetje ugotovilo v zvezi s trajnostnimi vprašanji.

Katere so glavne značilnosti ESRS?

V skladu z ESRS se pri informacijah, povezanih s trajnostnim razvojem, uporablja pristop dvojne pomembnosti za celoten spekter okoljskih, socialnih in upravljavskih tem (ESG). Tako bodo morala podjetja poročati o vplivih svojih dejavnosti na ljudi in okolje kot tudi o tem, kako različne trajnostne zadeve vplivajo nanje. Čeprav prvi osnutek ESRS zajema vse informacije, ki bodo verjetno pomembne ne glede na sektorje, v katerih podjetja poslujejo, bodo te pozneje dopolnili tudi standardi za posamezne sektorje. To predstavlja še en pomemben korak, saj je večina tem, povezanih s trajnostnim razvojem, pomembna le ob upoštevanju sektorskega pristopa. Poleg tega bo treba v določenih primerih razkriti tudi informacije, specifične za posamezen poslovni subjekt.

Struktura poročanja ESRS je usklajena s priporočili delovne skupine za finančna razkritja, povezana s podnebjem (TCFD). ESRS tako zajemajo upravljanje, strategijo, upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ter metrike in cilje.

Prvi sklop v praksi vključuje 12 osnutkov sektorskih standardov, dva medsektorska standarda in deset tematskih standardov, vključno s petimi o okoljskih zadevah, štirimi o socialnih zadevah in enim o upravljanju.

Izjave o trajnostnem razvoju bodo morale biti predstavljene v jasno prepoznavnem posebnem razdelku poročila poslovodstva. Predstavljeni bodo v digitalni obliki z uporabo evropskega enotnega elektronskega formata (ESEF) na podlagi taksonomije XBRL, ki je še v pripravi.

Kakšne so spremembe v primerjavi s prejšnjimi osnutki? 

Ob upoštevanju povratnih informacij v okviru predstavitvenih dogodkov in javne razprave, ki je potekala v začetku tega leta, je skupina EFRAG racionalizirala svoje predloge, tako da je odpravila nepotrebno zapletenost in omejila obseg zahtev po razkritju informacij, ki niso vezane na posamezen sektor. V praksi se je število obveznih razkritij in s tem povezanih podatkovnih točk znatno zmanjšalo, kar pomeni na splošno manj podrobne informacije. V fazi priprave so bile obenem izvedene tudi sprotne analize stroškov in koristi.
Poleg tega je bil pojasnjen in poenostavljen pristop pomembnosti. Odpravljena je bila močno sporna "pravna domneva", obenem pa bo določene informacije treba navesti obvezno v vseh primerih in zanje ne bo veljal pristop pomembnosti. To zlasti zadeva ESRS 2 o splošnih zahtevah, ESRS E1 o podnebnih spremembah in trajnostne informacije, ki jih zahteva druga zakonodaja EU, kot so SFDR ali razkritja iz tretjega stebra (Pillar III).

V zvezi z ukrepi skrbnega pregleda prvi sklop (Set 1) predlaga večjo usklajenost z mednarodnimi smernicami, pri čemer ne prejudicira vsebine prihodnje direktive o trajnostnem skrbnem pregledu podjetij (CSDDD), katere osnutek besedila je bil objavljen februarja 2022.

Na podlagi zahtev CSRD je bil prvi sklop dodatno usklajen z mednarodnimi pobudami. Namen je doseči čim večjo interoperabilnost z globalnimi pobudami za določanje standardov, zlasti s pobudo Mednarodnega odbora za trajnostne standarde (International Sustainability Standards Board - ISSB). MSRP S1 o splošnih zahtevah in MSRP S2 o razkritjih, povezanih s podnebnimi spremembami, bosta predvidoma objavljena leta 2023. Osnutek ESRS v največji možni meri vključuje tudi vsebino standardov Globalne pobude za poročanje (GRI).

Nadaljnji koraki

Evropska komisija bo prvi sklop sprejela do 30. junija 2023 z delegiranimi akti (kar pomeni, da prenos v nacionalno zakonodajo ni potreben), nato pa bo sledil pregled v Evropskem parlamentu in Svetu. Pred tem se bo EK posvetovala z različnimi skupinami, odbori in agencijami, vključno z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA). Tako bo zagotovila, da bodo v ESRS upoštevana stališča držav članic in da bodo le-ti skladni z ustrezno politiko ter zakonodajo EU. Lahko se zgodi, da bodo standardi še dodatno dopolnjeni.

Do 30. junija 2023 bodo evropski okvir trajnostnega poročanja dopolnili standardi za posamezne sektorje, ki bodo obvezni za vsa velika podjetja in bodo sprva zajemali deset sektorjev, v naslednjih dveh letih pa še preostalih 31 sektorjev. Poleg tega bodo izdani tudi standardi za mala in srednje velika borzna podjetja (MSP), standardi za podjetja zunaj EU in prostovoljne smernice za MSP, ki ne kotirajo na borzi.

Glede prehodnih določb lahko podjetje, ki prvič uporabi ESRS, odloži predstavitev primerjalnih informacij za eno leto. Poleg tega je bil za manj dodelane teme sprejet pristop postopnega uvajanja, zlasti s triletno olajšavo za informacije v zvezi z vrednostno verigo in razkritja o morebitnih finančnih učinkih pomembnih okoljskih tveganj in priložnosti.

ESRS bodo zagotovili trdno podlago za poročanje o trajnostnih informacijah, medtem pa se morajo podjetja čim prej pripraviti, da bodo lahko izpolnila nove zahteve in iz njih naredila strateški vzvod za trajnost in poslovno uspešnost.

Za podrobnejše informacije o tem trajnostnem predpisu in njegovih učinkih si prenesite spodnji informativni dokument o ESRS.

Pišite nam