Omnibus – prvi predlog: Usmerjanje prihodnosti trajnostnega poročanja

Omnibus I postavlja temelje za dolg zakonodajni proces, ki bi lahko preoblikoval trajnostno poročanje velikih podjetij in skupin. Z novimi pragovi, časovnicami in standardi, ki so še predmet javnih razprav in pogajanj, se bodo morale organizacije pripraviti na pomembne spremembe. V tem članku raziskujemo možne smeri razvoja ter ponujamo vpogled, ki bo podjetjem pomagal na poti skozi nastajajočo regulativo.

26. februarja 2025 je Evropska komisija (EK) predstavila nabor predlogov, katerih cilj je poenostavitev trajnostnega poročanja, skrbnega pregleda ter mehanizma prilagoditve mejnega ogljičnega davka (CBAM). Te spremembe so del prizadevanj za načrtovano zmanjšanje administrativnega bremena za 25 % in vsaj za 35 % pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP) do leta 2029.

Te direktive bodo začele veljati šele, ko bosta Evropski parlament in Svet dosegla dogovor o predlogih in po objavi v Uradnem listu EU (UL EU). Države članice bodo morale nato te določbe sprejeti s prenosom direktiv v nacionalno zakonodajo.

Ključne predlagane spremembe Direktive o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD):

Časovna direktiva (“Stop the Clock” Directive)

•           Namen: Ta predlagana direktiva predvideva odložitev zahtev za poročanje za podjetja iz “drugega vala” (wave 2) in “tretjega vala” (wave 3) za dve leti.

•           Vpliv: Podjetja iz drugega in tretjega vala ne bodo podvržena zahtevam, ki bi se lahko spremenile ob sprejetju druge direktive.

 

Vsebinska direktiva (“Content” Directive)

•           Namen: Cilj te direktive je poenostaviti CSRD za lažje obvladovanje njenih zahtev.

Ključne spremembe:

•           Zmanjšanje obsega: poročati bo moralo manjše število organizacij, kar bo posledično razbremenilo manjša podjetja izven obsega.

•           Omejitev vrednostne verige: omejitev obsega podatkov, ki jih lahko podjetja zahtevajo od drugih podjetij v svojih vrednostnih verigah, če imajo manj kot 1000 zaposlenih..

•           Poenostavitev standardov: evropski standardi trajnostnega poročanja (ESRS) bodo poenostavljeni in racionalnejši, zlasti z zmanjšanjem števila obveznih podatkovnih točk in dajanjem prednosti kvantitativnim podatkovnim točkam pred opisnimi razkritji. Odpravljeni bodo standardi za posamezne sektorje.

•           Zahteve za revizijsko zagotovilo: možnost prehoda na sprejemljivo zagotovilo je odpravljena. Poleg tega EK predlaga, da se do leta 2026 izdajo smernice za dajanje zagotovil na področju trajnostnega poročanja.

 

Zakonodajni postopek in časovnica

•           Predlagana časovna direktiva (“Stop The Clock Directive”) naj bi bila sprejeta po pospešenem postopku, z odobritvijo in implementacijo najkasneje do 31. decembra 2025.

•           Predlagana vsebinska direktiva (“Content Directive ”) bo sledila običajnemu zakonodajnemu postopku, ki bo trajal vsaj devet mesecev, nato pa bodo imele države članice še 12 mesecev časa za prenos določb v nacionalno zakonodajo.

 

Vpliv na države članice

Do januarja 2025 je 19 držav članic že preneslo CSRD, zato morajo podjetja v teh državah do sprejetja in prenosa obeh predlaganih direktiv upoštevati obstoječo zakonodajo. Ostalih osem držav bo po pričakovanjih sledilo temu zgledu, s čimer bo zagotovljen enoten pristop po vsej EU.

•           Ko bo predlagana časovna direktiva (“Stop The Clock Directive”) sprejeta in prenesena v nacionalno zakonodajo, obstoječa transponirana zakonodaja v okviru CSRD ne bo več aplikativna za podjetja iz drugega in tretjega vala do poročanja za leto 2028.

•           Ko bo predlagana vsebinska direktiva (“Content Directive”) sprejeta in prenesena, se bo obstoječa zakonodaja CSRD uporabljala le za podjetja v novem obsegu in skladno s prenovljenimi zahtevami.

 

Spremembe v EU Taksonomiji

Predlagana vsebinska direktiva “Content Directive” uvaja t.i. “opt-in” oziroma prostovoljni pristop, kjer bi bila zavezana podjetja z manj kot 450 milijoni evrov prihodkov izvzeta iz poročanja v skladu z EU Taksonomijo, vendar bi lahko kljub temu izkazovala usklajenost ali delno skladnost svojih dejavnosti.

Poleg tega predlog Delegirane uredbe prinaša uvedbo praga pomembnosti za finančna in nefinančna podjetja. Po štiritedenskem obdobju javne razprave bo Delegirani akt posredovan Evropskemu parlamentu in Svetu v pregled (običajno traja dva meseca) pred sprejetjem. Spremenjeni Delegirani akt naj bi stopil v veljavo 1. januarja 2026 (za fiskalno leto 2025).

Če želite v celoti razumeti posledice in se ustrezno in pravočasno pripraviti na spremembe, si spodaj na tej strani prenesite naš celoten Omnibus vodnik in ostanite na tekočem.

 

Kako vam lahko pomagamo

V Forvis Mazarsu razumemo kompleksnost predloga Omnibus o trajnostnem poročanju podjetij. Naše storitve na področju trajnosti vam pomagajo pri prilagajanju na regulativne spremembe.

•           Poročanje in dajanje zagotovil: naše revizijske storitve in storitve dajanja zagotovil podpirajo vašo pot k skladnosti na področju trajnostnega poročanja.

•           ESG strategija in transformacija: ker predlogi sprememb v okviru Omnibusa uvajajo nove pragove in časovnice, vam naši strokovnjaki pomagajo pri razvoju in izvedbi strategij, usklajenih z najboljšimi ESG praksami in omogočajo nemoteno integracijo trajnosti v vaše poslovanje.

Z izkoriščanjem našega obsežnega znanja in prilagojenih rešitev vam lahko Forvis Mazars pomaga doseči skladnost, povečati transparentnost in spodbujati trajnostno rast v vse bolj dinamičnem okolju trajnostnega poročanja.

Dokument

Deep dive into the first Omnibus on sustainability

Contacts

Clémence Valleteau
Clémence Valleteau Global Head of Public Affairs - Paris

Podroben profil