Davčne novice - julij 2021

Veljavne spremembe davčne zakonodaje

Vključitev v posebno ureditev VEM (OSS) preko spletne strani eDavki

Od 10.6.2021 naprej lahko davčni zavezanci oddajo vlogo za vključitev v posebno ureditev VEM (posebna unijska ureditev, posebna neunijska ureditev in uvozna ureditev). Obrazci se lahko najdejo v sklopu “Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve na portal eDavki. Vsaka posamezna ureditev ima svoj registracijski obrazec in sicer shema EU, shema non-EU, shema uvoz in posredniki za uvozno shemo.

Prednosti storitve Uvoz na enem mestu (IOSS)

Glavne prednosti IOSS so poenostavljeni obračuni DDV, izboljšane izkušnje z e-poslovanjem in učinkovitejši uvoz. Pošiljatelji lahko izpolnijo dobavne roke in imajo manj zamud pri pošiljanju blaga, ker bo blago z majhno vrednostjo (vrednoteno na največ 150 EUR) z uporabo IOSS predmet hitrejšega carinskega postopka. V skladu s tem bodo morali pošiljatelji posredovati kurirju veljavno številko IOSS. IOSS velja za blago z nizko vrednostjo, ki se nahaja zunaj EU v času nakupa in se prodaja potrošnikom v EU.

Z IOSS lahko podjetja opravijo eno registracijo v IOSS in predložijo en IOSS obračun DDV-ja za vse blago, ki ga pošiljajo v države EU. IOSS navaja, da je obvezno obračunavanje DDV na prodajnem mestu, to pomeni, da je potrebno izdelke prodati z vključenim DDV (kupcu se obračuna lokalni DDV). 

Obravnava DDV za naročila, ki prispejo po 1. juliju 2021, ko se veljati nova pravila e-poslovanja

Za naročila, ki so bila oddana pred 1. julijem 2021, vendar prispejo pozneje kot 1. julija 2021, bodo veljala nova pravila o DDV. To pomeni, da se za blago, vrednoteno manj kot 22 EUR, zaračuna stopnja DDV države rezidentstva in po možnosti tudi carina.

Od 1.7.2021 bo še vedno veljala oprostitev carin za blago do 150 EUR, kar zagotavlja, da blago uvoženo zunaj EU, nima prednosti DDV pred blagom, kupljenim znotraj EU. 

Obveznost DDV na elektronske platforme v Evropski uniji

Elektronska platforma je vključena v ponudbo, kadar:

• sodeluje pri odobritvi plačila,

• sodeluje pri dostavi izdelka oz.

• določa pogoje dobave neposredno ali posredno.

Elektronsko platforma je odgovorna za pobiranje in plačilo DDV, če se blago, uvoženo v EU z vrednostjo pošiljke pod 150 EUR proda strankam iz EU prek spletne trgovine ali se pa prodaja blago s strani prodajalca e-trgovine, ki ni član EU. V primeru, da se blago odpošlje v vrednosti nad 150 EUR ali blago proda dobavitelj, ki nima sedeža v EU, elektronska platforma ni zavezanec za pobiranje in plačilo DDV, prodajalec pa je tisti, ki bo pobral DDV od končnih strank in ta znesek DDV-ja poročal ustreznemu davčnemu uradu.

V primeru, ko je elektronska platforma dolžna plačati DDV, dobavitelj opravi oproščeno prodajo na trgu, nato pa elektronska platforma zaračuna in pobere DDV od končne stranke. Tak primer se navezuje na Amazon in eBay kot dve veliki elektronski platformi.

Spremembe uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja

14. julija 2021 je vlada Republike Slovenije sprejela na seji spremembe pri Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Po novi spremembi se višina, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo znaša 0,18 EUR za vsaki polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela, za tiste, ki nimajo možnosti javnega prevoza in čezmejne delovne migrante. Prav tako se odpravlja določanje neobdavčene minimalne višine z upoštevanjem prisotnosti na delu v posameznem mescu in določanje neobdavčenega dela v višini imenske neprenosne mesečne vozovnice za javni prevoz ob predložitvi dokazila o nakupu.

Delojemalcu se povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine največ 140 EUR mesečno, četudi bi bila višina neobdavčenega dela, določena z upoštevanjem prvega odstavka 3. člena uredbe (razdalje in vrednosti 0,18 EUR na kilometer), nižja. Pogoja za neobdavčeno višino pri posameznem delodajalcu sta vsaj en dan prisotnosti na delu in vsaj en kilometer oddaljenosti od kraja prebivališča do delovnega mesta.

Za javne uslužbence, ki so vključeni v dogovor med delodajalci in sindikati javnega sektorja se za povračila stroškov prevoza na delo in z dela začne uporabljati nova uredba v juliju 2021. Za ostale delojemalce se nova uredba za povračila stroškov prevoza na delo in z dela začne uporabljati september 2021, do takrat velja še Uredba veljavna do te novejše spremembe.

Uredba objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije (številka 104/21) z dne 1.7.2021 prinaša spremembe za plačila vajencem za obvezno praktično delo. Dohodki vajencev se naj ne bi vštevali v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja glede na letnik šolanja do višin, ki jih kot minimalno višino vajeniške nagrade določa zakon, ki ureja vajeništvo. Spremembe po novi uredbi bodo začele veljati z dnem, ko bodo objavljeni usklajeni zneski minimalnih višin vajeniških nagrad v skladu z zakonom, ki ureja vajeništvo, pred tem dnem veljajo starejša uredba.

Pri tem se ohranja ureditev, po kateri se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, če ima ta pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo. Prav tako se ohranja ureditev za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, in sicer se strošek prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti na delu, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega prebivališča.

Predlog sprememb davčne zakonodaje

Sprejetje PKP 9 na vladi

17.6.2021 je vlada na seji sprejela Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covid-19 – ZIUPGT. Predlog je bil tudi potrjen s strani parlamenta.

V predlogu se predlaga izdaja novih turističnih bonov v znesku 50 EUR za otroke in 100 EUR za odrasle, državno financiranje letnega regresa v višini minimalne plače za turizem, gostinsko, športno in kulturno dejavnost ter denarno povračilo v višini 25 % upravičenih stroškov filmski in avdiovizualni industriji. Prav tako se v predlogu znova predlaga podaljšanje ukrepa povračila nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas do 30. septembra 2021. Vlada je v predlogu tudi zajela kmetijsko dejavnost, upravljalce žičnic in kopališča. 

Državni zbor je sprejel novelo zakona o čezmejnem izvajanju storitev

9. julija 2021 je državni zbor potrdil novelo zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Glavna sprememba se nanaša na prenos načela uporabe enakih pravil glede plačila za opravljeno delo napotenih delavcev, kot velja za lokalne delavce. Načelo se prenese iz evropske zakonodaje. Prav tako se prenese obvezno spoštovanja načela enakega obravnavanja v primeru, ko čezmejno storitev opravljajo napoteni delavci, zaposleni pri delodajalcu za zagotavljanje dela in časovno omejevanje dolgotrajnih obdobij napotitev. Z spremembo zakona se tudi odpravljajo nekateri nesorazmerni ukrepi, na katere je opozorila Evropska komisija. 

Paket finančnih zakonov je bil sprejet na odboru državnega zbora za finance

10. julija 2021 je odbor državnega zbora za finance podprl predloge treh finančnih zakonov. Zakon o trgu finančnih instrumentov, zakon o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, ki v slovenski pravni red prenašajo evropske direktive. Državi zbor bo v kratkem odločal o predlogih novel zakonov.

V predlogu novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici se prenesejo določbe evropskih predpisov na področju izdajanja kritih obveznic in javnega nadzora kritih obveznic. Glavna sprememba se nanaša na poenotenje strukturnih lastnosti kritih obveznic kot vrednostih papirjev v državah članicah EU. S to spremembo se agenciji za trg vrednostih papirjev poda posebna nadzorstvena pristojnost.

V predlogu novele zakona o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij se bodo samostojno določile bonitetne zahteve investicijskih podjetij, v skladu z prenešenimi določbami evropske direktive. V predlogu novele zakona o trgu finančnih instrumentov se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva, ki prinaša del celovite strategije Evropske komisije za okrevanje gospodarstva po pandemiji s pomočjo kapitalskih trgov.

Spremembe v Evropski Uniji

Evropska komisija namerava ustanoviti observatorij proti davčnim zlorabam

Evropska komisija je napovedala ustanovitev evropskega observatorija za obdavčenje, nove raziskovalne ustanove, ki bo pomagala pri boju proti davčnim utajam, izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Observatorij je pobuda Evropskega parlamenta in ki ga naj bi vodil profesor Gabriel Zucman. Davčni observatorij bo bil financiran s strani Evropske unije, pri čemer pa bo podpiral oblikovanje zakonodaje EU z raziskavami, analizami in izmenjavo podatkov. Poslanstvo observatorija je postati „vir novih idej“ za boj proti izogibanju davkom in postati mednarodno sidrišče za preučevanje davkov v globaliziranem svetu. 

Evropska komisija pripravlja predlog za nove tokove prihodkov v EU

V predlogu se naj bi ustvarili trije novi tokovi prihodkov, digitalne dajatve, mehanizem za prilagoditev meje ogljika in sistem EU za trgovanje z emisijami, ki bi pomagali odplačati skupni dolg, ki je nastal pri zadolževanju za financiranje sanacijskega sklada v EU. Ta predlog obravnava obdavčitev večnacionalnih podjetij, da bi zagotovili, da plačajo pravičen delež davkov, kar je v skladu s sporazumom G7 o svetovni davčni reformi in boj proti podnebnim spremembam. 

Ministri za finance G7 in guvernerji centralnih bank so sprejeli dogovor, da se določi najnižja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v višini 15%

Države G7 (Francija, Nemčija, Italija, Združeno kraljestvo, ZDA, Kanada in Japonska) so podprle dogovor, ki bi določal globalno najnižjo davčno stopnjo podjetij na 15%. Poleg tega se davčna stopnja dobička ne bi več določala glede na fizično prisotnost korporacij, temveč bi upoštevala prerazporeditev davčnih pravic, kar je odgovor na obdavčitev prevladujočih čezmejnih multinacionalk, kot sta Amazon in Google. Ameriška finančna ministrica Janet Yallen je te ukrepe označila kot sredstvo za zaustavitev "dirke do dna", kjer so se države potegovale za ponudbo najbolj privlačne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. OECD je izvedel študijo, ki je pokazala, da se je povprečna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2018 ustalila na 21,4%, kar je 45-50% manj kot v osemdesetih letih. O dogovoru, o katerem se je dogovorila skupina G7, je potrebno še podrobneje razpravljati in verjetno bo trajalo še mnogo let, preden bo začel veljati. EU bi leta 2021 zbrala 50 milijard EUR več, če bi veljala najnižja stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, po mnenju novega EU Davčnega observatorija. Države v Evropi, ki imajo trenutno davčne stopnje na dohodek pravnih oseb pod 15%, so Madžarska (9%), Bolgarija (10%), Irska (12,5%) in Ciper (12,5%). Madžarska je že izrazila nezadovoljstvo o takšnem dogovoru.

Novi davčni primeri Sodišča Evropske unije (ECJ)

Oseba, ki ima blago, namenjeno dostavi v drugi državi članici, je zavezanec za plačilo trošarine

10. junija 2021 je Sodišče Evropske unije razsodilo v zadevi C ‑ 279/19 (The Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs proti WR), ki je obravnavalo vprašanje odgovornosti obračunavanja trošarine osebi. ko se blago prevaža v drugo državo članico.

Samozaposlen delavec, ki je vozil težko tovorno vozilo od WR, je bil ustavljen s strani britanske mejne agencije 6. septembra 2013, v Dover Docks v Veliki Britaniji. Za blago (palete piva), ki se je prevažalo v vozilu, je veljala trošarina. Blago je bilo poslano iz davčnega skladišča v Nemčiji v davčno skladišče v Združenem kraljestvu. WR je agentom mejne agencije Združenega kraljestva podal dokument, ki je narejen na podlagi Konvencije o pogodbi o mednarodnem cestnem prevozu blaga. V opombi CMR je bilo v skladu s členom 21 Direktive 2008/118 navedeno, da je zadevno blago zajeto v elektronskem upravnem dokumentu, ki vsebuje upravno referenčno kodo. Vendar so agenti ugotovili, da je bil zapis CMR že uporabljen za ločeno dostavo piva za isto davčno skladišče v Združenem kraljestvu. WR je bil kaznovan s 5.700 EUR in trošarino v višini 26.400 EUR.

Sodišče je razsodilo, da je potrebno „člen 33 (3) Direktive Sveta 2008/118 / ES z dne 16. decembra 2008 o splošnih režimih trošarin in razveljavitvi Direktive 92/12 / EGS razlagati tako, da mora oseba, ki v imenu za druge vozi trošarinsko blago v drugo državo članico in ki je v fizični lasti tega blaga v trenutku, ko se je predpisalo obvezno plačilo ustrezne trošarine, je po tej določbi za to trošarino odgovoren, četudi ta oseba nima pravico do tega blaga ali ga samo blago ne zanima in ne ve, da je obdavčeno s trošarino, ali če se zaveda, se ne zaveda, da je postalo obvezno plačilo ustrezne trošarine." 

Davčno delo in uporaba programske opreme, zagotovljene družbam za upravljanje investicijskih skladov, sta oproščena DDV pod določenimi pogoji

17. junija 2021 je Sodišče Evropske unije razsodilo v združenih zadevah C-58/20 in C-59/20, (K (C-58/20), DBKAG (C-59/20) proti Finanzamt Österreich, prej Finanzamt Linz,), ki se je ukvarjalo z interpretacijo člena 135 (1) (g) v dveh različnih primerih. Člen 135 določa, da države članice oprostijo naslednjo transakcijo: (g) upravljanje posebnih investicijskih skladov, kot jih opredelijo države članice.

V primeru K (C‑58/20) se razpravlja o tretjem dobavitelju, ki je zagotavljal davčne storitve, da bi zagotovil pravilno obdavčitev donosov za vlagatelje (imetnike enot premoženja investicijskega sklada), ki bi morali biti narejeni na podlagi zakonsko zahtevanih informacij v skladu z nacionalno zakonodajo - da bi lahko investitorji izpolnili svoje davčne obveznosti.

V drugem primeru DBKAG (C‑59/20) meni, da je razpoložljivost programske opreme za obvladovanje tveganj, ki se uporablja za IT in je narejena za upravljanje tveganj in merjenje uspešnosti investicijskega sklada. Programska oprema je posebej prilagojena investicijskemu skladu in deluje znotraj podjetja. Programska oprema podjetju omogoča samodejno izvajanje obveznosti obvladovanja tveganj z minimalnim posredovanjem zaposlenih, ki so omejeni zgolj na zagotavljanje informacij o trgu.

Sodišče Evropske unije je preučilo oba primera in predstavilo merila, ki jih morajo storitve izpolnjevati, da bi bile upravičene do oprostitve DDV.

Prvič, storitve morajo biti, gledano na splošno, ločene, celovite storitve, čeprav jim ni treba v celoti biti opravljene z zunanjimi izvajalci. Na primer, v primeru davčnih služb ima sklad ali družba za upravljanje končno odgovornost za pregledovanje in upoštevanje posredovanih informacij, medtem ko je prenos pooblastila omejen na računalniško zagotavljanje podatkov. V primeru programske opreme morajo zaposleni v družbi za upravljanje zagotoviti tržne informacije.

Drugič, storitve se morajo opredeliti kot posebne in bistvene (tj. Izpolnjevati morajo posebne in bistvene funkcije za upravljanje skladov) in biti tesno povezane z dejavnostjo upravljanja skladov. Glede davčnih storitev je Sodišče poudarilo, da storitve, potrebne za kakršno koli naložbo, ne bi spadale pod oprostitev. V zvezi s programsko opremo za obvladovanje tveganj je Sodišče navedlo, da edina okoliščina, da se storitev v celoti izvaja v elektronski obliki, ne izključuje uporabe izjeme.

Sodišče ni izrecno odločilo, da bi lahko bili ti dve storitvi oproščeni DDV; ampak le pogoje kdaj bi bili kvalificirani. Avstrijsko zvezno sodišče je samo odgovorno za preverjanje izpolnjevanja prej navedenih pogojev za oprostitev davka. Pomembno je omeniti, da je sodba Sodišča pomembna za upravljavce premoženja, ki kupujejo posebne administrativne storitve iz tujine, in za stranke, ki te storitve zagotavljajo upravljavcem premoženja.