Davčne novice - julij 2024

TagsTaxNewsletterNews and insights

Predlogi za spremembe davčne zakonodaje

Dne 3. junija 2024 je Ministrstvo za finance v javno obravnavo predložilo nov paket predlogov za davčne spremembe. Predlogi, ki so predstavljeni v nadaljevanju, vključujejo ukrepe na področju dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), davka na dodano vrednost (DDV) in davčnega postopka.

Zainteresirana javnost lahko na predloge Ministrstva za finance odda komentarje do vključno 3. julija 2024, zato se lahko predlogi spremenijo ali dopolnijo.

Po javni obravnavi in medresorskem usklajevanju je predvideno, da bo vlada septembra potrdila zakonske predloge, kar bi pomenilo, da bi Državni zbor spremembe dokončno potrdil proti koncu leta 2024, z začetkom veljavnosti 1. januarja 2025.

I. DOHODNINA

Spremembe pri normiranih samostojnih podjetnikih (normiranci)

Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se iz 50.000 EUR dviguje na 60.000 EUR, najvišja dovoljena meja za priznane stroške za polne normirance bi se znižala s 100.000 EUR na 60.000 EUR, za popoldanske s.p. pa s 50.000 EUR na 30.000 EUR.

Postopna odprava ničelne bonitete za osebna motorna vozila na električni pogon

Po predlogu naj bi se v roku 5 let (torej po letu 2029) odpravila ničelna boniteta za privatno rabo službenega osebnega vozila na električni pogon. Po tem prehodnem obdobju naj bi se boniteta določila v višini 0,75% nabavne vrednosti vozila mesečno.

Nova posebna davčna olajšava

Predlaga se, da se novim slovenskim davčnim rezidentom (tujcem ter slovenskim državljanom, ki se vračajo) prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7% od prejete plače oziroma nadomestila plače. Ta ukrep naj bi spodbujal priseljevanje ter vračanje slovenskih državljanov.

Spremembe pri letni odmeri dohodnine za nerezidente

Predlog odpravlja pogoj, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da so dohodki, doseženi v Sloveniji, v državi davčnega rezidentstva izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.

Spodbude za lastništvo delavcev v lastniški strukturi start-upov

Predlog predvideva, da se za dohodke delavcev v start-upih, t.j. bonitete v obliki deležev ali delnic, prestavlja trenutek izračuna davčne obveznosti od dohodka iz delovnega razmerja na kasnejši datum (npr. na trenutek odsvojitve pridobljenega deleža ali prenehanja delovnega razmerja), pri čemer pa je davčna osnova vrednost deleža ob pridobitvi, ki se zmanjša za morebitno negativno razliko med vrednostjo deleža v trenutku nastanka obveznosti izračuna davka in vrednostjo deleža v času pridobitve, dohodnina pa se izračuna po povprečni stopnji. Razlika med prodajno vrednostjo deleža in vrednostjo deleža ob pridobitvi se obravnava po obstoječih pravilih obdavčenja dobička iz kapitala.

Kolesa in polnjenje električnih vozil

Po predlogu se uporaba (e)koles v lasti delodajalca ne bo štela za boniteto. Prav tako se za boniteto ne bo štela električna energija, ki delodajalec zagotovi zaposlenim za polnjenje osebnih vozil.

Ukinja se posebna davčna obravnavo za napotene javne uslužbence in funkcionarje

Predlog ukinja posebno davčno obravnavo za napotene javne uslužbence in funkcionarje, in jih tako izenači z napotenimi na delo v tujino iz gospodarstva.

Bonitete za zavarovalne premije

Predlog uvaja določitev posebnega načina vrednotenja bonitete za zavarovalne premije za korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora in s tem odprava sedanjih nejasnosti.

II. DDPO

Pravilo o omejevanju priznavanja obresti

Predlaga se črtanje pravila tanke kapitalizacije (32. člen ZDDPO-2), ki opredeljuje obresti od presežka posojil, ki presegajo razmerje med kapitalom in dolgom v višini 1:4, kot davčno nepriznane. Omejevanje obresti bi tako odslej bilo vezano na delež EBITDA v višini 30% oziroma na absolutni prag priznavanja presežnih stroškov izposoje, ki ga predlog zakona zvišuje na 3 milijone EUR.

Prenos davčnih izgub

Predlog časovno omejuje uveljavljanje davčnih izgub na 5 let, s predvidenim 7-letnim prehodnim obdobjem za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub.

Olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod

Možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v naslednjih 5 davčnih obdobjih po obdobju vlaganja.

III. DDV

Dvig praga za vstop v sistem DDV

Predlog predvideva dvig praga za vstop v sistem DDV in sedanjih 50.000 EUR na 60.000 EUR.

Posebna ureditev za male davčne zavezance

Posebna ureditev, bi malim davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji (ne presegajo praga za vstop v sistem DDV), omogočila, da poslujejo tudi v drugih državah članicah EU brez identifikacije za namene DDV in obračunavanja DDV (do limita prometa 100.000 EUR).

Možnost ustanovitve DDV skupine

Uvedla bi se možnost ustanovitve skupine za DDV za povezane davčne zavezance s sedežem ali stalno poslovno enoto v Sloveniji, kar pomeni, da bi lahko imelo več podjetij znotraj skupine eno DDV številko, transakcije med članicami pa bi se štele kot izven sistema DDV.

Prenos presežka DDV

Prenos presežka DDV v naslednje davčno obdobje ter možnost podajanja zahtevkov za vračilo presežka DDV se omeji na obdobje petih let od predložitve obračuna DDV.

Poročanje podatkov o prodaji na avtomatih

Predlog predvideva obvezno poročanje davčnemu organu o prodaji na avtomatih za prodajo blaga in na avtomatih za prodajo storitev.

Dvig DDV stopnje za energijske in sladke pijače

Predlog predvideva dvig DDV stopnje za energijske in sladke pijače iz splošnih 9,5% na 22%.

IV. DAVČNI POSTOPEK

Spreminja se dikcija plačnika davka

Predlog zakona predvideva širitev obveznosti delodajalca kot plačnika davka, kar bo imelo neposredno vpliv na napotene delavce in delodajalce, kjer delavci prejemajo dohodke, ki so izplačani s strani tuje povezane družbe. Po novem bi morale družbe, ki so formalni delodajalec zaposlenega, vse prejemke, ki bi jih napoteni delavec prejel na podlagi napotitve na delo v tujino oziroma v povezavi z zaposlitvijo s strani tuje družbe, poročati davčnemu organu njegov formalni delodajalec, in sicer v obračunu davčnega odtegljaja.

Akontacija dohodnine od dohodka iz delnic ali deležev v družbi

V praksi veliko primerov nagrajevanja zaposlenih z delnicami zahteva brutenje dohodka z davčnim koeficientom, ki poveča skupne stroške in davčno obremenitev delodajalcev. Dohodek iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v družbi, prejet s strani inovativnih zagonskih podjetij, se ne bo povečal s koeficientom davčnega odtegljaja, pod pogojem, da plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja o tem obvesti davčni organ, ki na podlagi tega obvestila ugotovi akontacijo dohodnine oziroma dohodnino z odločbo.

Avtomatično dajanje podatkov v primerih inovativnih zagonskih podjetij

Delodajalci inovativnih zagonskih podjetij bodo morali davčnemu organu za delavce, ki so prejeli opcije za nakup delnic ali deležev ali dohodek v obliki delnic ali deležev, v zvezi s katerimi se lahko uveljavlja posebna davčna obravnava, na letni ravni predložiti podatke, potrebne za pobiranje davka iz tega dohodka. Predlog nalaga tudi obveznost Slovenskemu podjetniškemu skladu, da na letni ravni pošilja davčnemu organu podatke o vpisu in izbrisu podjetij, vpisanih v register inovativnih zagonskih podjetij.

Ostale davčne novice / spremembe

Novi predlogi ukrepov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

Evropski parlament je 24. aprila 2024 potrdil sveženj predlogov ukrepov za učinkovitejši boj EU proti pranju denarja in financiranju terorizma. Ta sveženj vključuje Predlog šeste direktive o preprečevanju pranja denarja, Predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja ter Predlog uredbe o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Preden bo ta paket ukrepov objavljen v Uradnem listu EU in bo začel veljati, ga mora uradno sprejeti še Svet EU.

Nove določbe omogočajo novinarjem, organizacijam civilne družbe in nadzornim organom takojšen in prost dostop do informacij o dejanskem lastništvu v nacionalnih registrih, ki bodo vsebovali podatke za najmanj pet let. Zakonodaja krepi pooblastila finančnim obveščevalnim enotam za analizo in začasno ustavitev sumljivih transakcij ter zahteva okrepljeno preverjanje identitete strank pri bankah, upraviteljih sredstev/kripto sredstev in nepremičninskih posrednikih, ki morajo poročati o sumljivih dejavnostih.

Nova pravila se med drugim nanašajo tudi na vrhunske nogometne klube, ki sodelujejo v finančnih transakcijah visoke vrednosti z vlagatelji ali sponzorji, vključno z oglaševalci in pri prestopih igralcev. Prav tako bo poostren nadzor nad bogatejšimi posamezniki (tj. tistimi s skupnim premoženjem v vrednosti vsaj 50 milijonov evrov, brez upoštevanja glavnega prebivališča), saj bodo gotovinska plačila na ravni EU omejena na največ 10.000 evrov, razen za posameznike v nepoklicnem okolju.

Nadzor bo izvajal novo ustanovljen organ v Frankfurtu (AMLA), ki bo neposredno nadziral najbolj tvegane finančne subjekte in posredoval pri nadzornih napakah.

Direktiva o spoštovanju vidikov trajnosti pri poslovanju podjetij

Svet EU je maja 2024 sprejel Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti, v skladu s katero bodo morala velika podjetja v svoji verigi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. Direktiva bo vplivala na podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in s prihodki od prodaje več kot 450 milijonov, vplivala pa bo na celotno verigo dejavnosti.

Podjetja bodo morala tako v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. V primeru ugotovljene kršitve teh obveznosti bodo morala podjetja sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnih vplivov. V skrajnih primerih pa so podjetja lahko potencialno tudi odškodninsko odgovorna.

Direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu EU. Države članice pa imajo 2-letni implementacijski rok v katerem morajo cilje oz. namen direktive prenesti v slovenski pravni red.

*****