Davčne novice - januar 2024

Spremembe davčne zakonodaje in davčne sodne prakse

i.  Dohodnina

Sprememba dohodninske olajšave za vlagatelje

Dne 22. decembra 2023 je v veljavo stopil Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), prinaša novo dohodninsko olajšavo za vlagatelje (fizične osebe) v vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in bodo izdani v letu 2024, 2025 ali 2026. Pri plačilu dohodnine bodo izplačane obresti od teh vrednostnih papirjev izenačene z obrestmi na denarne depozite, dosežene pri bankah in hranilnicah, seštevek katerih ni obdavčen do višine 1.000 EUR dosežene v davčnem letu. V ta limit se bodo tako vštevale tudi obresti, ki jih doseže rezident od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letu 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujene, izključno fizičnim osebam.

Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2023

Dne 5. februarja 2024 se izteče rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri odmeri dohodnine za leto 2023. Če se vlogo oddaja preko eDavkov, pa se rok izteče šele 20. februarja 2024, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog.

Napoved za odmero dohodnine od kapitalskih dohodkov

Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2023 se izteče 28. februarja 2024.

ii. Plače

Obvezni zdravstveni prispevek

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je s 1. januarjem 2024 nadomestil novi obvezni zdravstveni prispevek. Spremembe, ki jih je vlada naznanila po napovedih zavarovalnic o dvigu mesečnih premij dopolnilnega zavarovanja, uvaja lansko poletje sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Prvi mesec, za katerega bo potrebno plačati nov obvezni zdravstveni prispevek, je obračunski mesec  januar 2024, plačilo pa zapade v februarju.

Za obdobje od vključno januarja 2024 do vključno februarja 2025 znaša obvezni zdravstveni prispevek 35 EUR mesečno.

Za zaposlene bo obvezni zdravstveni prispevek plačeval delodajalec, za upokojence bo od pokojnin prispevek plačeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavod RS za zaposlovanje pa bo plačeval prispevek od denarnih nadomestil za brezposelnost pri posameznikih, ki so bili pred pričetkom uveljavljanja te pravice zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.

Ker gre za obvezni prispevek, bo v primeru neplačila nastal dolg. Ko bo znesek neporavnanih obveznosti presegel znesek osem odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto (kar v tem trenutku pomeni približno petmesečno neplačevanje prispevka), bodo pravice zadržane, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu ZZZS.

Novosti pri obračunih nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za zadržanosti od vključno 1.1.2024 dalje

Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), ki je začel veljati 1. januarja 2024, prinaša spremembe obračuna nadomestil za vse zadržanosti od vključno 1.1.2024, torej pri obračunu nadomestil za januar 2024, ne glede na to, kdaj se je začasna zadržanosti pričela.

• Za zadržanosti od vključno 1.1.2024 (ne glede na to, kdaj je bil prvi dan neprekinjene zadržanosti) je prehod v breme ZZZS spet od 31. delovnega dne.
• ZIUZDS uvaja t.i. socialno kapico, ki je dodatni zgornji limit pri obračunu nadomestil plač. Socialna kapica je 2,5-kratnik zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji po podatkih SURS. Vrednost parametra se spremeni s 1.marcem, glede na rast povprečne plače preteklega leta.
• Kljub temu, da je prehod v breme ZZZS spet od 31. delovnega dne zadržanosti, ostaja v veljavi določba, da izplača delodajalec v koledarskem letu v svoje breme nadomestilo plače le 80 delovnih dni, v breme ZZZS pa ostaja od 81. delovnega dne, prav tako pa je tudi obveznost delodajalca, da k refundacijskemu zahtevku priloži dokazila o izplačilih za teh 80 delovnih dni in da mora od 81. delovnega dne odločati imenovani zdravnik ZZZS.

iii. DDV

V veljavi nova pravila proti goljufijam pri čezmejnih plačilih v EU

S 1. januarjem so začela veljati nova pravila o preglednosti, ki bodo državam članicam EU pomagala pri zatiranju goljufij na področju davka na dodano vrednost (DDV), posebno pri spletnem trgovanju. To je namreč še posebej izpostavljeno tveganju neizpolnjevanja obveznosti in goljufij na področju DDV.

Nova pravila izkoriščajo ključno vlogo ponudnikov plačilnih storitev, kot so banke, institucije za izdajo elektronskega denarja in ostale plačilne institucije, ki skupaj omogočajo več kot 90 odstotkov spletnih nakupov v EU.

Od 1. januarja morajo ti ponudniki plačilnih storitev spremljati prejemnike čezmejnih plačil in od 1. aprila upravam držav članic EU posredovati informacije o tistih, ki prejmejo več kot 25 čezmejnih plačil na četrtletje. Te informacije bodo nato centralizirane v novi evropski podatkovni zbirki, ki jo bo razvila Evropska komisija, t. j. osrednjem elektronskem sistemu informacij o plačilih, kjer se bodo hranile, združevale in navzkrižno preverjale z drugimi podatki.

Vse informacije v elektronskem sistemu informacij o plačilih bodo nato na voljo državam članicam prek Eurofisca, to je mreža EU, ki povezuje strokovnjake za boj proti goljufijam na področju DDV in je bila vzpostavljena leta 2010. Državam članicam bo sprememba olajšala analizo podatkov in identifikacijo spletnih prodajalcev, ki ne izpolnjujejo obveznosti glede DDV, vključno s podjetji, ki se ne nahajajo v EU.

Morebitna sankcija e-trgovcev pri izogibanju plačila DDV predstavlja tudi preklic DDV številke. Podobne določbe, ki že veljajo v nekaterih državah članicah, so imele konkreten učinek v boju proti goljufijam v sektorju e-trgovanja.

Sodna praksa – Zahtevek za vračilo preplačila DDV (sodba C-453/22)

Sodišče EU je v zadevi C-453/22, odločilo, da je Direktivo o DDV ter načelo nevtralnosti DDV potrebno razlagati tako, da ima prejemnik dobav blaga pravico neposredno od davčne uprave zahtevati vračilo neupravičeno zaračunanega DDV, ki ga je plačal svojim dobaviteljem. V konkretnem primeru je sicer prišlo do tega, da je prejemnik blaga preplačal DDV svojim dobaviteljem, kateri so ga nato vplačali v javno blagajno, nato pa zaradi zastaranja (po nacionalnem pravu) preplačila ni bilo mogoče zahtevati nazaj. Države članice bodo zato morale uskladiti nacionalno zakonodajo tako, da bo ta omogočala da bodo prejemniki blaga lahko zahtevali nazaj preplačilo DDV direktno od davčnega organa, v kolikor se preplačila ne da zahtevati nazaj od dobaviteljev. Če davčne uprave v razumnem roku ne bodo vrnile neupravičeno pobranega DDV, bo potrebno škodo, nastalo zaradi nerazpoložljivosti zneska, enakega temu neupravičeno pobranemu DDV, nadomestiti s plačilom zamudnih obresti.  

iv. DDPO

Nova 22% stopnja DDPO

Že omenjeni Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) nam poleg nove dohodninske olajšave, prinaša tudi novo stopnjo DDPO z namenom financiranja projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi. Kot vir prihodka proračunskega sklada za obnovo so določeni naslednji viri:

• Začasno zvišanje stopnje DDPO za tri odstotne točke (iz 19% na 22%)
• Začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic v višini 0,2 odstotka
• Začasna uporaba čistega in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga

Stopnja DDPO se bo zvišala za obdobje 5 let (torej za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028). Znesek ki ga predstavlja razlika treh odstotnih točk med staro in novo stopnjo, je namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo.

Sprememba stopnje pa ima vpliv tudi že pri pripravi obračuna DDPO za leto 2023, pri čemer se bo davek obračunal in plačal po 19% stopnji, izračun novih akontacij vplačanih v letu in za leto 2024, pa bo že po novi, 22% stopnji.

v. Ostale spremembe

Novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D)

Novela v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji in Direktivo 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev v delu, ki se nanaša na izvajanje delovnopravnih pravic in obveznosti.

V nadaljevanju je predstavljenih nekaj ključnih sprememb ZDR-1D:

• Subsidiarna odgovornost v gradbeništvu – Po novem bo veljala subsidiarna odgovornost glavnega gradbinca pri projektu, torej bo glavni izvajalec po vsej dobavni verigi odgovoren za to, da bodo vsi delavci vseh podizvajalcev v celoti plačani.
• Oskrbovalni dopust – Do tega dopusta bo delavec upravičen v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana ali osebe, s katero živi v istem gospodinjstvu.
• Višje nadomestila in boljša obveščenost delavca pri agencijskem delu – Nadomestilo za agencijskega delavca na čakanju bo po novem znašalo 80 odstotkov plače, ki bi jo delavec dobil, če bi delal (predhodno 70 odstotkov minimalne plače). Po novem pa mora biti agencijski delavec pisno obveščen z napotitvijo na delo k uporabniku, pa tudi o pogojih dela pri uporabniku ter o pravicah in obveznostih pri uporabniku.
• Pravica do odklopa – Delodajalec bo moral po novem zagotoviti delavcu pravico do odklopa, tako da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na voljo delodajalcu. V primeru spora je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec v sporu navaja dejstva, da delodajalec pravice ni zagotovil.
• Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in zaščita delavcev – Delavec z otrokom do osmega leta starosti bo lahko po novem zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlagal delodajalcu sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Enako bodo lahko storili tudi delavci oskrbovalci v primeru oskrbe.
• Spremembe za napotene delavce v tujino – Napotenim delavcem na delo v tujino bo morala delodajalec zagotoviti informacije o plačilu, do katerega je delavec upravičen v skladu s pravom, ki se uporablja v državi gostiteljici. Prav tako mu mora, če je to za delavca ugodneje, zagotoviti pravice po predpisih Slovenije in po določbah kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, plačilo za delo, pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcem drugemu uporabniku, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti.

Nova 12,5% stopnja zamudnih obresti

Ministrstvo za finance je v Uradnem listu RS, št. 1/2024 z dne 5.1.2024 objavilo višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti sedaj znaša 12,5% in velja za šest mesečno obdobje, ki se je začelo 1.1.2024. Predhodna 12% stopnja je torej prenehala veljati 31.12.2023.

Slovenski operaterji digitalnih platform morajo do konca januarja sporočiti podatke Finančni upravi

Operaterji digitalnih platform v Sloveniji, preko katerih ponudniki prodajajo svoje blago ali storitve tretjim osebam, morajo po noveli Zakona o davčnem postopku ZDavP-2N podatke o teh prodajah v letu 2023 sporočiti Finančni upravi do 31. januarja 2024.

Zavezanci za poročanje so vsi operaterji platform, ki omogočajo drugim prodajalcem, da preko platforme uporabnikom ponujajo določene storitve ali blago (osebne storitve, najem nepremičnin, najem kateregakoli prevoznega sredstva ali prodaja blaga) za nadomestilo. Podatke mora poročati operater platforme, ki je rezident za davčne namene v RS oziroma je ustanovljen, se upravlja ali ima stalno poslovno enoto v RS in ni kvalificiran operater platforme zunaj Evropske unije (EU). Če operater platforme izpolnjuje pogoje za poročanje v različnih državah članicah EU, lahko sam izbere državo članico, v kateri bo poročal, vendar mora o tem obvestiti vse države članice, v katerih izpolnjuje pogoje.

Finančni upravi bo potrebno sporočiti identifikacijske podatke o prodajalcih, podatke o prejetih nadomestilih, odtegnjenih provizijah, pristojbinah in davkih, podatke o številu opravljenih dejavnosti, podatke o finančnih računih, na katere je bilo nadomestilo nakazano, v primeru oddajanja nepremičnin v najem pa za vsako nepremičnino še podatek o vrsti, naslovu in identifikaciji nepremičnine ter številu dni najema.

Podatke se poročajo v elektronski obliki poreko ZBS B2B kanala v sistem eDavki.

Zakon o minimalnem davku (ZMD)

Državni zbor je v 13.12.2023 sprejel predlog Zakona o minimalnem davku, o kateremu smo pisali že v oktobrski izdaji novic.[1] Če na kratko povzamemo bo zakon z letom 2024, za skupine katerih letni prihodki na konsolidirani ravni v vsaj dveh od zadnjih štirih poslovnih letih znašajo 750.000.000 EUR ali več, uvedel dodatno davčno obveznost.

Gre za tako imenovani povrhnji davek, ki se obračuna od presežnega dobička v primeru, ko skupina, ki dosega omenjeni prag, v določeni jurisdikciji ne dosega minimalne dejanske davčne stopnje 15%. Zavezane skupine bodo morale letno pripravljati informativno davčno napoved, kot tudi obračun domačega povrhnjega davka, ne glede na to ali so ga dolžne plačati ali ne.

Spremembe bodo po oceni Ministerstva za finance potencialno vplivale na 412 mednarodnih skupin z matičnimi družbami v Sloveniji ali tujini ter hčerinskimi družbami v Sloveniji. Po prejetih podatkih je kar pri 144-ih dejanska davčna stopnja nižja od 15%.

Podražitve pri napotitvah delavcev

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev, sprejet že konec lanskega marca, s 1. januarjem narekuje črtanje določbe v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji. Posledično bo sedaj strošek delodajalca za napotene delavce višji.

Spremembe meril glede velikosti mikro, malih, srednjih in velikih družb

Evropska komisija je dne 17.10.2023 sprejela predlog Direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prilagoditvijo meril velikosti podjetij ali skupin (v nadaljevanju »predlog«).

Iz predloga izhaja, da je potrebno finančna merila velikosti prilagoditi inflaciji. Zato predlog obravnava zgolj prilagoditev kriterijev, ki se nanašajo na čiste prihodke od prodaje ter vrednosti aktive. Glede na predlagano prilagoditev bi nova merila bila:

• Mikro družba je družba, kateri povprečno št. delavcev v poslovnem letu ne presega deset ali čisti prihodki od prodaje ne presegajo 900.000 EUR ali vrednost aktive ne presega 450.000 EUR.
• Majhna družba je družba, ki ni mikro družba in katere povprečno št. delavcev ni večje od 50 ali čisti prihodki ne presegajo 10.000.000 EUR ali vrednost aktive ne presega 5.000.000 EUR.
• Srednja družba je družba, ki ni mikro ali majhna družba in katere povprečno št. delavcev ne presega 250, ali čisti prihodki ne presegajo 50.000.000 EUR ali vrednost aktive ne presega 25.000.000 EUR.
• Velika družba je družba, ki ni ne mikro, ne majhna in ne srednja družba.

Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A)

20. novembra je v veljavo stopila novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Novela delodajalcem nalaga kar nekaj dodatnih obveznosti, vezanih na vodenje evidence o izrabi delovnega časa, poostrujejo pa se tudi določbe glede sankcioniranja kršitev v zvezi z delovnim časom.

Poglavitne novosti, ki jih prinaša novela ZEPDSV-A so:

• Nova pravna definicija pojma delavec – pojem delavca je namreč razširjen, na vsako osebo, ki na kakršni koli pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu in je vključena v delovni proces. V praksi to pomeni, da je beleženje delovnega časa obvezno tudi za vse študente in honorarne sodelavce.
• Razširitev obstoječih podatkov, ki jih je potrebno vpisovati v evidence o delovnem času – popolna evidenca delovnega časa mora po novem med drugim vsebovati podatke o številu ur, opravljenih nadurah, čas prihoda in odhoda, izraba in obseg odmora, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela (nočno delo, izmensko delo, nedeljsko delo itd.), tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
• Obvezna hramba evidenc delovnega časa – evidence o izrabi delovnega časa se hranijo kot listina trajne vrednosti, kar pomeni, da njihovo uničenje ni dovoljeno.
• Novela ZEPDSV-A v 19.členu, zahteva, da delodajalec delavcu zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. V 19.c členu določa, da se za izpolnitev obveznosti podaje pisnega obvestila o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence.
• Obvezno vodenje evidenc delovnega časa na elektronski način – elektronsko vodenje evidenc delovnega časa bo torej obvezno za delodajalce kršitelje, katerim bo izrečena pravnomočna globa zaradi kršitev zakonskih določb delovnega časa ali/in vodenja evidenc o izrabi delovnega časa.
• Višje globe in sankcije – Globe za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so določene v razponu od 1.500 EUR do 20.000EUR (za manjše delodajalce in s.p. nižje). Za kršitve v zvezi z elektronskim vodenjem evidenc so globe višje in sicer od 3.000 EUR do 20.000 EUR. Novost je tudi možnost sankcioniranja odgovornih oseb delodajalca. Slednjim se lahko dodatno naloži plačilo globe od 150 EUR pa do 2.000 EUR.

Nov davek na uvoz ogljika v EU

S 1. oktobrom se je začela poskusna faza uvedbe ogljičnega davka na meji (Carbon Border Adjustment Mechanism, v nadaljevanju »CBAM«). CBAM je okoljski mehanizem, zasnovan v kontekstu Zelenega dogovora in podpore cilju ogljične nevtralnosti EU do l. 2050. Cilj mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitve obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne. Uvozniki ogljično intenzivnega blaga bodo s polno uveljavitvijo CBAM morali kupiti kupone CBAM v vrednosti količine emisij CO2 po ceni, ki je komplementarna ceni emisij v že obstoječem sistemu emisijskih kuponov EU ETS. CBAM mehanizem se uporablja za cement, železo in jeklo, aluminij, električno energijo, gnojila in vodik (v nadaljevanju »blago CBAM«).

Predhodno obdobje teče od 1.10.2023 do 31.12.2025. V predhodnem obdobju CBAM bodo trgovci o emisijah, ki so del njihovega uvoza, za katerega velja mehanizem, le poročali, brez plačila kakršne koli finančne prilagoditve. Podjetja bodo tako imela dovolj časa za pripravo na nov sistem, hkrati pa bo to omogočilo natančno prilagoditev dokončne metodologije do leta 2026. Uvozniki blaga CBAM bodo sicer morali zbirati podatke za četrto četrtletje od 1. oktobra 2023, prva poročila pa bodo morali oddati do 31. januarja 2024. Izjema od poročanja je blago CBAM, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 EUR.

Podrobnejše informacije glede registracije uvoznikov za namene poročanja in samega postopka poročanja so bile 15. januarja objavljene na spletni strani FURS. Dodatna navodila in smernice o registraciji in poročanju pa so na voljo tudi na spletni strani Evropske Komisije.[2]

Ukinitev solidarnostnega prispevka

Državni zbor je 13.11.2023 potrdil novelo interventnega zakona, ki določa ukrepe in rešitve za odpravo posledic avgustovskih poplav, katera med drugim odpravlja solidarnostni prispevek. Še vedno pa v zakonu obstaja možnost solidarnostne delovne sobote. To lahko delodajalec izvede v dogovoru z zastopniki zaposlenih, tako zbrana sredstva pa se bodo stekala v sklad za obnovo Slovenije. Ob tem se z novelo določa, da se od plače delavca za opravljeno delo na ta dan ne plača dohodnine in prispevkov za socialno varnost.

Slovenija pristopila k izvajanju mednarodnega okvirja za poročanje o kriptovalutah

Slovenija je pristopila k skupni izjavi 48 držav in davčnih jurisdikcij glede izvajanja novega mednarodnega standarda o avtomatični izmenjavi informacij na področju kripto sredstev, so sporočili z Ministrstva za finance. Pristop so utemeljili s potrebo po učinkovitem globalnem sistemu izmenjave informacij, tudi s ciljem zajezitve davčnih goljufij.

Omenjeni standard, ki ga je razvila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je del okvirja za poročanje o kripto sredstvih (Crypto-Asset Reporting Framework ali CARF). CARF je bil razvit ob upoštevanju hitre rasti in trga kripto sredstev in predvideva sporočanje davčnih informacij o transakcijah v teh sredstvih na standardiziran način. Tako se te informacije vsako leto avtomatično izmenjujejo z jurisdikcijami, kjer so davčni zavezanci rezidenti.

Namen skupne izjave je hiter prenos tega okvirja za poročanje v nacionalno zakonodajo ter njegovo dosledno in pravočasno izvajanje s ciljnim začetkom izmenjave informacij v 2027.

Intrastat novosti za leto 2024

Z letošnjim letom je prišlo do spremembe vrednosti vključitvenega praga za prejeme blaga za namene Intrastat poročanja, ki po novem znaša 220.000 EUR.

Poleg tega so na spletni strani Statističnega urada RS so objavljana Intrastat navodila za leto 2024 ter kratki video-vodniki (poročanje za Intrastat, vključitev v poročanje in postopek oddaje podatkov).

Nov seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranja terorizma

Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. Na seznam Projektne skupine za finančno ukrepanje (angleško Financial Action Task Force – FATF) je dodana Bolgarija ter umaknjene Albanija, Jordanija, Kajmanski otoki in Panama.

[1]https://www.mazars.si/Home/Vpogledi/Newsletters/Davcne-novice/Davcne-novice-oktober-2023

[2]https://taxation-customs.ec.europa.eu/carbon-border-adjustment-mechanism_en#legislative-documents

*****

Vas zanima več?

Prijavite se na naše davčne novice.

Prijava