Davčne novice - december 2024

Sprememba davčne zakonodaje 

Dne 28.11.2024 so poslanci državnega zbora, zaradi odložilnega veta državnega sveta, vnovič potrdili noveli Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), in tako je sedaj skupaj z novelami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2),  Zakona o davčnem postopku  (ZDavP-2), Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) in Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), ki so bile potrjene 14.11.2024, sprejet celoten paket davčnih sprememb o kateremu smo podrobno že pisali v julijski izdaji davčnih novic . Večina sprememb stopi v veljavo 1.1.2025.

I.DDV

DDV skupine

Povezane osebe s sedežem ali stalno poslovno enoto v Sloveniji, bodo lahko ustanovile skupino za DDV in skupaj imele le eno DDV številko, transakcije med članicami skupine pa bodo bile izven sistema DDV.

Dvig praga za vstop v sistem DDV

Prag za vstop v sistem DDV se dviga iz 50.000 EUR na 60.000 EUR.

Dvig stopnje DDV

Obeta se dvig DDV stopnje iz 9,5% na 22% za vse pijače z dodanim sladkorjem ali sladili.

Ostale spremembe

Ostale spremembe so še:

-       uvedba posebne ureditve za male davčne zavezance, ki določa oprostitev obračunavanja DDV v drugih državah članicah pod določenim pragom;

-       obvezna predložitev evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV do roka za predložitev obračuna DDV;

-       novo pravilo določanja trenutka v katerem nastane pravica do odbitka DDV, ko davčni zavezanec, ki obračunava DDV po fakturirani realizaciji, kupi blago od davčnega zavezanca, ki obračunava DDV po plačani realizaciji;

-       kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami na prireditve,  ki se opravijo davčnemu zavezancu in na katerih je udeležba virtualna, se določi na podlagi 1. odstavka 25. člena ZDDV-1.

II. DOHODNINA IN DOHODEK IZ DEJAVNOSTI 

Spremembe pri normirancih

Meja za priznavanje normiranih odhodkov se niža s 100.000 EUR na 60.000 EUR oziroma – za popoldance – s 50.000 EUR na 30.000 EUR letnih prihodkov. Davčna stopnja ostaja 20-odstotna.

Normirani odhodki bodo pri polnih normirancih 80-odstotni za prihodke do 60.000 EUR. Pri popoldancih bodo 80-odstotni le do meje 12.500 EUR, pri višjih prihodkih bodo 40-odstotni.

Davčna olajšava za tujce 

Novim davčnim rezidentom se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7% od prejete plače oziroma nadomestila plače, pod pogojem da imajo plačo, ki presega 2-kratnik povprečne plače v Sloveniji (t.j. okrog 4.700 EUR bruto), da so mlajši od 40 let, ter da v zadnjih dveh letih niso bili davčni rezident v Sloveniji. Zmanjšanje dohodnine pod temi pogoji se prizna za največ 5 let.

Delniške opcije pri inovativnih podjetjih

Po novem se bo pri dohodkih delavcev v inovativnih podjetjih (podjetje bo moralo biti vpisano v register zagonsko inovativnih podjetji), tj. bonitete v obliki deležev ali delnic, za izračun davčne obveznosti upošteval trenutek odsvojitve teh delnic ali deležev.

Ostale spremembe

Ostale spremembe vezane na dohodnino so:

-        izvzem dohodkov v obliki delnic ali deležev iz sistema brutenja;

-        uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe;

-        odprava ničelne bonitete za vozila na električni pogon s 1.1.2030;

-        uporaba koles in zagotavljanje električne energije na polnilnih postajah delodajalca ni boniteta;

-        boniteta za skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora;

-        posebna davčna osnova za v tujino napotene javne uslužbence in funkcionarje.

Ostale spremembe vezane na dohodek iz dejavnosti so:

-        omejitev prenosa davčne izgube na 5 let;

-        možnost koriščenja olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v 5 letih po vlaganju;

-        dodatna olajšava za donacije v višini 0,2% obdavčljivih prihodkov na izplačila drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu;

-        oprostitev plačila dohodnine za obdelavo območij z omejenimi možnostmi.

III.DDPO

Pravilo o omejevanju obresti

Ukinja se pravilo tanke kapitalizacije, ki opredeljuje obresti od presežka posojil, ki presegajo razmerje med kapitalom in dolgom v višini 1:4, kot davčno nepriznane. Za davčne namene so odhodki iz naslova obresti omejeni na absolutni prag priznavanja presežnih stroškov izposoje, ki ga sprememba zakona zvišuje na 3 mio EUR oziroma delež EBITDA v višini 30 % (če je EBITDA višja od 3 mio EUR).

Prenos davčnih izgub

Novela zakona prinaša časovno omejitev možnosti uveljavljanja prenesenih davčnih izgub na 5 davčnih obdobij, pri čemer velja prehodno obdobje 5 davčnih obdobij za uveljavljanje neizkoriščenih izgub iz davčnih obdobij, ki so se začela pred začetkom uporabe zakona.

Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Zakon vpeljuje možnost koriščenja neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod na 5 davčnih obdobij po obdobju vlaganja. To velja za vlaganja, ki nastanejo po začetku uporabe spremembe zakona.

Ostale spremembe

Ostale spremembe so še:

-        dodatna olajšava za donacije v višini 0,2% obdavčljivih prihodkov na izplačila drugim nevladnim organizacijam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu;

-        ukinitev “normiranih” d.o.o.-jev.

IV.OSTALE DAVČNE NOVICE/SPREMEMBE

Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M)

Državni zbor je sprejel novelo ZDG-1M, o kateri smo bolj podrobno že pisali v avgustovski izdaji davčnih novic[1]. Če na kratko povzamemo novela širi obseg zavezancev za poročanje o trajnosti ter hkrati uvaja novo javno poročanje za multinacionalne družbe. Poleg tega novela uvaja spodbude gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na vodilnih položajih, usklajuje merila za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih, predpisuje označevanje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih ter tudi spreminja opredelitev subjekta javnega interesa.

Pogoj znanja slovenščine za tujce

Obveščamo vas o prihajajočih spremembah Zakona o tujcih (Ztuj-2), ki so začele veljati in se nanašajo na izpolnjevanje jezikovnega pogoja znanja slovenskega jezika.

Od 1.11.2024 morajo družinski člani imetnikov enotnega dovoljenja za prebivanje k svojim prošnjam priložiti dokazilo o opravljenem izpitu iz slovenščine na osnovni preživetveni ravni, ki omogoča osnovno sporazumevanje v preprostih, predvidljivih vsakodnevnih situacijah. Upravičeni tujci se lahko brezplačno vključijo v 180-urni tečaj slovenskega jezika, ob potrebi pa lahko prejmejo dodatnih 60 ur podpore. Zahtevek za udeležbo na tečaju je potrebno vložiti na upravni enoti, kjer je potrebno pridobiti tudi potrdilo o izpolnjevanju pogojev.

Prav tako morajo tujci, ki zaprosijo za dovoljenje za stalno prebivanje, od 1.11.2024 priložiti spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz slovenščine na osnovni ravni (A2).

Pravilnik o pravici do odklopa

Pravica do odklopa je novost, ki jo prinaša novela ZDR-1D, s katero delodajalec delavcem zagotavlja, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bodo na razpolago delodajalcu. V ta namen je delodajalec dolžan sprejeti določene ukrepe, o katerih mora pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način, v praksi običajno s sprejetjem internega pravilnika. Delodajalci so morali ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16.11.2024.

Sodna praksa – obračunava obresti v postopku davčnega nadzora

Ustavno sodišče je 24.10.2024 odločilo, da 95. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki določa 7-odstotno letno zamudno obrestno mero za neplačane davčne obveznosti, ni v neskladju z ustavo[1]. Po mnenju sodišča obrestna mera zasleduje legitimne cilje, kot so ohranjanje vrednosti denarja, odvzem morebitnih finančnih koristi davčnim zavezancem, ki zamujajo s plačili, in spodbujanje pravočasnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Sodna praksa - plačilo za poslovno uspešnost

Dne 19.9.2024 je Vrhovno sodišče RS z sklepom VIII Ips 9/2024[2] odločilo o primeru, ki ima pomembne posledice za davčno obravnavo izplačil poslovne uspešnosti. Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ali je prišlo do diskriminacije zaposlenih pri upravičenosti do poslovne uspešnosti zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni.

Po mnenju Vrhovnega sodišča je plačilo za poslovno uspešnost povezano z uspešnostjo podjetja kot celote, saj le ta predstavlja sistem kolektivnega nagrajevanja vseh delavcev pri delodajalcu, in ne individualnega prispevka k uspešnosti poslovanja družbe. Poleg tega pa je bolniška odsotnost okoliščina, na katero delavec nima vpliva. Zato znižanje plačila nagrade za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, kot je bolezen, ni dovoljeno, saj bi to delavca postavilo v manj ugoden položaj zaradi diskriminatornih razlogov.

Delodajalca ki pri izplačilu poslovne uspešnosti nebo delavcu zagotovil enake obravnave zaradi njegovega zdravstvenega stanja, je skladno z 8. členom ZDR-1 odškodninsko odgovoren. Delavec bo tako lahko zahteval vrnitev premoženjske (izgubljen znesek nagrade) in nepremoženjske škode.