Davčne novice - avgust 2024

I.    Dohodnina

Iztekel se je rok za doplačilo dohodnine

Dne 31. julija 2024 se je iztekel rok za doplačilo dohodnine za davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. maja 2024. Zavezanci so lahko preko mobilne aplikacije eDavki izbirali različne plačilne metode (Flik, kartično poslovanje) ali pa si v eDavkih pripravili plačilni nalog.

Zavezanci, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, rok se je iztekel 1. julija 2024, jim zneska ni treba poravnati, saj ugovor zadrži izvršitev.

Izplačilo dividend nerezidentom

V izdaji revije IKS (7/24) je bil objavljen članek z naslovom "Zapleti pri izplačilu dividend v nekatere države", v katerem je Zveza RFR izpostavila problematiko uveljavljanja ugodnosti po konvenciji z obrazcem KIDO 1. Poudarjeno je bilo, da je zahtevno dokazovati izpolnjevanje 365-dnevne kapitalske povezave med izplačevalcem in prejemnikom dividend.

Kot odgovor na te zaplete je FURS v svoji publikaciji "Mednarodno obdavčenje, dividende, obresti in premoženjske pravice"[1] pojasnil nov postopek uveljavljanja ugodnosti po konvenciji. FURS je pojasnil, da se pogoj minimalne 365-dnevne kapitalske udeležbe, ki vključuje dan izplačila dividend, uradno preverja na dan izplačila. Vendar pa se lahko znižana stopnja iz konvencije zahteva že pred izplačilom dohodka, če je ta pogoj izpolnjen že ob vložitvi zahtevka z obrazcem KIDO 1.

Prejemnik dividend mora k obrazcu KIDO 1 priložiti tudi izjavo, da bo pogoj izpolnjen tudi na dan izplačila dividend. Dejansko izpolnjevanje tega pogoja bo davčni organ preverjal v naknadnem davčnem nadzoru obračuna davčnega odtegljaja (obračun ODO-1).

II.    DDV

Sodna praksa - Provizija pri organizacijah za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic

Sodišče EU je v sodbi C-179/23[2] (Credidam) dalo pojasnilo 2/1/c, 24/1 in 25/-/c Direktive o DDV. Naštete določbe urejajo predmet obdavčitve pri DDV in kaj se za namene tega davka obravnava kot opravljena storitev. Odločilo je, da organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic opravlja obdavčljive storitve v smislu teh določb. Omenjena organizacija namreč na podlagi zakona prejema in razdeljuje nadomestila, ki jih imetnikom pravic dolgujejo nekateri z zakonom opredeljeni uporabniki. Od teh nadomestil odtegne provizijo za upravljanje. Slednjo imetniki pravic dolgujejo organizaciji. Na odločitev, da je provizija predmet DDV, pa ne vpliva dejstvo, da pobrana nadomestila niso predmet DDV.

III.    DDPO

Sodna praksa – davčno (ne)priznavanje odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe

Vrhovno sodišče RS je v sodbi X Ips 38/2023^[3] odločilo o vprašanju glede davčnega (ne)priznavanja odhodkov iz naslova rezervacij za tožbe pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.

Tožnica, ki je v zadevnem primeru upravljala s koprskim pristaniščem, je svojo dejavnost med drugim izvajala tudi z najemom zunanjih izvajalcev. V relevantnem davčnem obdobju je imelo delo delavcev, ki so v pogodbenem razmerju z zunanjimi izvajalci, vse elemente delovnega razmerja. Sindikat delavcev pa je zaradi tega trdili, da bodo od tožnice zahtevali izplačilo za iz tega naslova izvirajoče osebne dohodke. Do konca relevantnega davčnega obdobja sta tožbo vložila dva delavca, vseeno pa je tožnica v svojih izkazih oblikovala rezervacije v višini, ki je po njeni oceni ustrezala višini zahtevkov, ki bi jih morala izplačati vsem delavcem, ki so delo opravljali na opisani pravni podlagi – če bi ti s svojimi zahtevki uspeli.

FURS je tožnici z odločbo dodatno odmeril DDPO, kar je potrdilo tudi Ministerstvo za finance, zato je tožnica zoper odločitev FURS-a vložila tožbo, ki ji je Upravno sodišče RS ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo. FURS je nato na Vrhovno sodišče RS vložil revizijo, kateri je Vrhovno sodišče ugodilo.

Vrhovno sodišče je s svojo odločitvijo sledilo že ustaljeni sodni praksi po kateri je sprejemljivo, da se termin rezervacije razlaga s pomočjo MRS 37 (v ZDDPO-2 ta termin ni definiran), ki se nanaša na rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. Tako je sodišče s pomočjo razlage v MSR 37 presodilo, da se stroški, ki jih davčni zavezanci v svojih računovodskih izkazih oblikujejo za rezervacije, lahko davčno upoštevajo kot odhodek, le če se rezervacije nanašajo na že obstoječe obveznosti o katerih ni več dvoma da obstojijo, negotova sta le še čas zapadlosti obveznosti oziroma njen točen znesek, kateri pa bi moral biti tudi že ocenljiv. Vrhovno sodišče dodaja, da je oblikovanje rezervacij za stroške, ki bi nastali ob morebitni vložitvi zahtevkov delavcev, preuranjeno, saj bi se kvečjemu rezervacije lahko štele kot odhodek v primeru, ko bi bili zahtevki zoper tožnico že vloženi, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo.

IV.    Ostale spremembe

Sodna praksa - Razveljavitev povratnega učinkovanja obresti

Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-150/21[4] z dne 5.6.2024 delno razveljavilo določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J), ki je med drugim zvišala obrestno mero za obresti v postopku davčnega nadzora. Določba je nalagala, da se postopek za izdane davčne odločbe, odpravljene zaradi vloženih pravnih sredstev, nadaljuje po novi ureditvi, kar je povzročilo obračunanje obresti po (višji) 7% letni obrestni meri. To pomeni, da je davčni organ davčnim zavezancem obresti na novo obračunal tudi, ko so zavezanci davčno obveznost po odmerni odločbi, ki je bila kasneje odpravljena, že plačali.

Ustavno sodišče je razsodilo, da ta določba posega v že zaključene pravne položaje in povzroča retroaktivnost, ki jo Ustava v 155. členu načelno prepoveduje. Ustavni sodniki so ugotovili, da ni izkazane javne koristi za povratno povečanje obrestne obveznosti, če je bila davčna obveznost že plačana. Javna korist za povišanje obrestne obremenitve je namreč v težnji po ohranjanju realne vrednosti davčne terjatve, odvzemu likvidnostne prednosti, ki jo vsaj potencialno pridobijo zavezanci, ki neupravičeno zamujajo s plačilom davka, kot tudi v spodbujanju zavezancev k čimprejšnjemu plačilu davka. Nobenega od teh ciljev povišanje obrestne obremenitve ne more doseči, če je davčna obveznost že plačana. Zato je določbo, ki omogoča povratno zvišanje obresti v teh delih, razveljavilo.

Po drugi strani je sodišče ugotovilo, da javna korist za povratno učinkovanje obstaja v primerih, ko davčna obveznost po odpravljeni odločbi še ni bila plačana. V teh primerih mora nova odmerna odločba obrestno obremenitev omejiti na seštevek obresti iz odpravljene odločbe in zamudnih obresti.

Predlog novele Zakona o gospodarskih družbah – ZDG-1M

Dne 26. junija 2024 je vlada RS prejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, s katerim vlada v slovensko zakonodajo prenaša štiri direktive Evropskega parlamenta in Sveta. Predlog usklajuje slovensko in evropsko zakonodajo na naslednjih področjih:

1.     Poročanje podjetij o trajnosti– Z novelo se posodablja obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, ki vključujejo širitev zavezancev za poročanje na vse velike družbe ter na vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi, z izjemo mikro družb. Poleg tega se širi obseg in vsebina informacij, o katerih bodo morale družbe poročati. Pomembna novost je tudi povečan nadzor nad vsebino poročanja, ki ga bodo izvajali revizorji. Poročilo o trajnosti bo po novem nadomestilo obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju.

2.     Preglednost pri poročanju večjih družb – Predlog zavezancem nalaga obveznost javnega poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki za največje družbe. Zavezanci za poročanje so obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v preteklih dveh zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750 milijonov evrov in ki poslujejo multinacionalno. K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice. ZGD-1M določa, da mora biti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno na enotni skupni predlogi in v elektronski obliki. Poročilo v zvezi z dohodki bo postalo sestavni del letnega poročila in bo zato do njega omogočen dostop prek javnega vpogleda v AJPES. Prav tako bodo morale družbe dostop do poročila v zvezi z dohodki zagotoviti na za vso javnost dostopni spletni strani v roku 12 mesecev po koncu poslovnega leta v slovenskem jeziku, kjer bo moralo ostati brezplačno dostopno najmanj 5 let.

3.     Prilagoditev meril velikosti mikro, malih, srednjih in velikih družb ali skupin – Predlog novele prinaša spremembe meril za razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje in velike. Predlaga se, da se merili glede vrednosti aktive in čistih prihodkov od prodaje povečata za približno 25%. S spremembo meril za določitev velikosti družbe se bo zmanjšalo področje uporabe glede priprave, revizije in objave poročil, hkrati se bo zmanjšalo tudi število družb, ki bodo morale poročati. 

4.     Zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb – Predlagane spremembe določajo, da morajo družbe, ki kotirajo na borzi, ter velike gospodarske družbe, v katerih imata večinski delež država ali lokalna skupnost, do leta 2026 doseči uravnoteženo spolno zastopanost v vodstvenih vlogah. Družbe morajo zagotoviti, da osebe manj zastopanega spola dosežejo vsaj 40% zastopanost med člani organov nadzora (neizvršnih direktorjev) ali 33% zastopanost med člani organov vodenja in nadzora skupaj (izvršnih in neizvršnih direktorjev).

5.     Ostale spremembe – Poleg tega pa predlog novele določa, da morajo vse družbe in samostojni podjetniki (s.p.-ji) na poslovnih naslovih vidno označiti svoje poslovne identifikacijske podatke. S spremembo zakona pa se na novo opredeljuje ˝subjekt javnega interesa˝. Po predlogu namreč, srednje velike družbe v katerih ima država ali lokalna skupnost večinski delež, ne bodo več spadale v krog subjektov javnega interesa.

Potrjena novela Zakona o trgu finančnih instrumentov

Državni zbor je pred kratkim potrdil novelo Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki prinaša spremembe EU direktive o trgih finančnih instrumentov v slovensko zakonodajo. Novosti predvsem širijo definicijo finančnih instrumentov, vključujoč tiste, ki temeljijo na tehnologiji razpršene evidence (DLT), vključno z blockchain tehnologijo in kripto sredstvi.

Glavni cilj novele je uveljavitev sprememb iz EU direktive, ki omogočajo varno trgovanje s finančnimi instrumenti, izdanimi na osnovi tehnologije razpršene evidence. Platforme, ki bodo uporabljale to tehnologijo, bodo nadzorovane s strani ustreznih nadzornih organov.

Poleg tega novela uvaja spremembe v postopkih za sprejem vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in zahteva od družb poročanje o trajnostnih vidikih. Posodobljena so tudi pravila za centralne depotne družbe, njihove statusne oblike in nadzor, kar bo prispevalo k večji varnosti in odgovornemu upravljanju.

Subvencije za nakup električnih vozil za fizične osebe

Od 15. julija 2024 naprej, pa do zaprtja poziva, lahko fizične osebe oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude za nakup električnih vozil (javni poziv objavljen v Uradnem listu RS dne 12. julija 2024). Ta javni poziv je del Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), znotraj razvojnega področja »REPowerEU« (C5K17), naložbe E, katerega cilj je spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z družbo Borzen, kot zunanjim izvajalcem tehnične in administrativne izvedbe postopka, dodeljuje nepovratne finančne spodbude za nakup električnih vozil brez emisij CO2. Namen tega poziva je podpora fizičnim osebam pri prehodu na brez emisijsko mobilnost in pospeševanje razvoja trga alternativnih goriv v prometu v Sloveniji.

Predmet poziva so nepovratne finančne spodbude za nakup novih ali rabljenih vozil za cestni promet v naslednjih kategorijah: M1, N1, L7e, L6e, L5e, L4e, L3e, L2e in L1e-B. Spodbude zajemajo nakup vozil z električnim pogonom in baterijo ali najem baterije za najmanj dve leti od dneva nakupa. Podrobnosti o pozivu in navodila za oddajo vlog so dostopni na spletni strani družbe Borzen[5].

Visoke carine za kitajska električna vozila

Evropska unija je uvedla dodatne carine za električne vozila iz Kitajske. Dodatne carine, ki so do zdaj znašale 10 odstotkov, in bodo sedaj občutno višje, bodo štiri mesece začasne. V tem obdobju lahko pričakujemo pogajanja med uradnim Brusljem in Pekingom. Če po štirih mesecih ne bo sprememb, bodo od jeseni za nadaljnjih pet let postale redne. Višje carine so posledica preiskave Evropske komisije, ki kitajskim proizvajalcem očita visoke državne subvencije in s tem nelojalno nižjo ceno na trgu.  

Višina dodatne carine, ki čakajo proizvajalce električnih vozil, je odvisna od stopnje sodelovanja posameznih znamk v omenjeni preiskavi. SAIC je prejel dodatne carine v višini 37,6%, BYD 17,4%, Geely 19,9%. Tesla, Dacia (model Spring) in BMW (model iX3) bodo prejeli dodatne carine v višini 20,8%. 

Posodobljen seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranje terorizma

Urad RS za preprečevanje pranja denarja je posodobil seznam držav[6], v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. Dodane so države Monako, Namibija in Venezuela, umaknjene pa so Barbados, Gibraltar, Jamajka, Turčija, Uganda in Združeni arabski emirati.

[1] Dokument dostopen na: https://fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Mednarodno_obdavcenje/Opis/Dividende_obresti_in_premozenjske_pravice.docx

[2] Sodba dostopna na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=287891&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=10448895

[3] Sodba dostopna na: https://sodnapraksa.si/?q=&database[SOVS]=SOVS&doc_code=&task_code=&source2=&us_decision=&ecli=&meet_dateFrom=&meet_dateTo=&senat_judge=&areas=%22davki%22%20&institutes=&co

[4] Odločba dostopna na: https://www.us-rs.si/documents/f4/23/u-i-150-212.pdf

[5] Več informacij o pozivu: https://borzen.si/sl-si/podpore-za-mobilnost/subvencije-za-nakup-elektricnih-vozil-fizicne-osebe

[6] Seznam dostopen na: https://www.gov.si/teme/preprecevanje-pranja-denarja/#e186030