Investiranje v Srednji in Vzhodni Evropi (CEE): poročilo o vhodnih M&A transakcijah 2021/2022

Splošno stanje trga odslikava močno rast in odpornost, kar se odraža v najvišji ravni vrednosti poslov združevanja in prevzema v regiji srednje in vzhodne Evrope v zadnjih petih letih.

Tako obseg kot tudi vrednost poslov sta se v letu 2021 povečala. Število združitev in prevzemov v regiji Srednje in Vzhodne Evrope se je leta 2021 povečalo na 889, kar je 32 % več kot v prejšnjem letu. Višja je bila tudi skupna vrednost vseh opravljenih poslov, in sicer kar 67,5 milijarde evrov. To predstavlja 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2020 in je najvišja skupna vrednost transakcije po letu 2016.

Ključne ugotovitve:

• Mednarodni kupci še naprej ciljajo na CEE. Vhodne naložbe so v letu 2021 predstavljale 62 % skupne vrednosti transakcij, opravljenih v regiji CEE (vključno z Rusijo), s 56 % v letu 2020, kar potrjuje privlačnost in relativno stabilnost trga.
• Nižji delež domačih vlagateljev. Delež domačih vlagateljev je v skupnem s 44 % padel na 38 %. Naraščajoči stroški izposojanja v državah CEE zunaj evroobmočja bodo verjetno med najbolj obremenjujočimi dejavniki za domače vlagatelje.
• Odkupi zasebnega kapitala so v porastu. Zaradi rekordnih zalog likvidnih sredstev na domačem in mednarodnem trgu je skupna vrednost posla za odkupe zasebnega kapitala poskočila za 63 % in dosegla skupno 10,4 milijarde EUR, tj. najvišjo raven od leta 2015. Prav tako se je močno povečal obseg, in sicer za 46 % s 130 posli v letu 2021 proti 70 v prejšnjem letu.
• Regija CEE privablja vlagatelje zasebnega kapital iz ZDA. Ameriški vlagatelji so leta 2021 predstavljali dve tretjini vrednosti desetih največjih transakcij v skupini zasebnega kapitala.
• Močno povečanje čezmejnega sklepanja poslov izven regije. Leta 2021 je vrednost transakcij sklenjenih poslov izven CEE poskočila za 36 % in dosegla 32,5 milijarde evrov, medtem ko se je obseg poslov povečal za 34 % na 371 poslov.
• Še naprej prevladujejo štiri države. Prve štiri države po obsegu združitev in prevzemov v letu 2021 so bile Poljska (s skupno 192 posli), Rusija (146), Avstrija (119) in Češka (86). Glede na celotno vrednost posla je bila Rusija na prvem mestu z razkritimi transakcijami v skupni vrednosti 20,4 milijarde evrov, kar je 15 % več kot leta 2020. Avstrija, Poljska in Češka so zasedle drugo, tretje in četrto mesto.
• Tehnologija je zvezda M&A trga. Izstopa kot največji generator vhodnih poslov v regiji CEE v letu 2021. Uspešnost je bila spektakularna, saj so se skupne vrednosti poslov povečale za skoraj štirikrat, in sicer na 10,1 milijarde EUR, obseg pa je poskočil za 86 %. Dejavnost je spodbudila pospeševanje trenda digitalizacije, pa tudi rast povpraševanja po IT-ju zaradi pandemije Covid-19.
• M&A v regiji Adria. Tržišče pripojitev in prevzemov v regiji Adria se giblje v skladu s trendi v regiji CEE. Tudi na napih tleh so zvezde tehnološke in IT družbe, pri čemer je pomemben trend konsolidacije sektorja zdravstvenih storitev ter transakcij v turističnem sektorju. Prav tako je na trgu vse pomembnejše število transakcij, ki se nanašajo na prodajo družinskih podjetij, v katerih trenutni lastniki nimajo naslednikov, ki bi lahko nadaljevali družinsko delo.
• Slovenija z močno pozicijo na M&A trgu. Vlagatelji so v Sloveniji opravili 19 M&A transakcij v primerjavi s 14 predhodnje leto, kar pomeni 36 % rast. Po obsegu vrednosti je Slovenija na 5. mestu z 2,7 milijarde EUR, kar je občuten preskok iz lanskoletnih 481 milijonov za kar 478 %.

Obeti za prihodnje mesece

Kot kaže študija, se regija ponaša z raznolikim gospodarstvom, od močnih IT zmogljivosti do naraščajočega razreda potrošnikov s srednjimi dohodki ter obilico naravnih virov. Medtem ko plače v regiji rastejo, ostajajo nižje kot v zahodnih državah. Tako zagotavljajo privlačno področje naložb in širitve, saj si podjetja prizadevajo preoblikovati svoje dobavne verige po preobratu, ki ga je povzročila pandemija. Dejavniki, ki bodo oblikovali področje sklepanja poslov leta 2022, bodo verjetno vključevali visoke in nestanovitne cene energije (zlasti veleprodaje plina), inflacijo, višje stroške posojil (centralne banke zunaj evroobmočja že povišujejo obrestne mere), tesen trg dela, napetosti z Rusijo in pojav novih različic Covid-19. Glede na to se pričakuje, da se bo rast BDP po okrevanju leta 2021 umirila, pri čemer naj bi bila rast za regijo vzhodne Evrope leta 2022 zgolj 3,8-odstotna v primerjavi s 4,9-odstotno v letu 2021, navaja Mednarodni denarni sklad (IMF).

Vojna v Ukrajini predstavlja veliko humanitarno krizo v regiji, zlasti v sosednjih državah, ki so odprle svoja vrata beguncem. Čeprav naj bi konflikt upočasnil rast tako v regiji kot po svetu, je malo verjetno, da bo to neposredno vplivalo na združitve in prevzeme v večini držav srednje in vzhodne Evrope. Izzive za vlagatelje v regiji in zunaj nje pa bosta zagotovo predstavljali tako nestanovitnost na energetskih, delniških in dolžniških trgih, kot tudi inflacija, ki jo povzročajo motnje dobavne verige.